Naslednji dan sem skoraj pozabila, da je delovna obutev v sušenju in moram vzeti staro, ki jo imam na rezervi. Ta mi ni najbolj všeč, ampak sem jo vseeno ohranila ravno zato, če se mi zgodi kaj takega, kot se je včeraj. To je bilo, da se e moja delovna obutev tako umazala, da je morala v pranje in nisem imela druge, da vzamem staro, saj običajno traja dva dni, da se popolnoma posuši.
Tako je. Moja običajna delovna obutev je ta trenutek na radiatorju in se suši. Seveda ni neposredno na radiatorju, da se ne bi uničila, ampak je na brisači, ki je položena na radiator. Tako se bo varno posušila, mene pa ne potrebuje skrbeti, da bi se vmes, ko me ne bi bilo doma, stopila plastika od obutve in bi se zgodilo še kaj hujšega. No, to se ne bi zgodilo, kar tako, ker radiatorji vseeno niso tako vroči. Je pa vseeno ne bi pustila neposredno na radiatorju, ker mi ni prijetna misel.
Vzela sem staro obutev in odšla v službo. Ta mi res ni več tako zelo všeč, ker je stara in vidi, se da je že ponošena. Ampak za dva dni bom morala biti v redu in bom malce zamižala na eno oko, ter se pretvarjala, da je na nogah delovna obutev, ki je običajno tam. Kljub temu da vem, da se doma suši.
Dan je mineval zelo počasi, jaz sem pa komaj čakala, da bo konec, ker je bil petek in v načrtu sem imela, da grem po dolgem času ven. Sedaj, ko je vse odprto ponovno, imam zopet željo, da se malce več socializiram, ker tudi ljudje niso več tako obremenjeni, kot so bili prej.
Ko sem prišla domov, sem opazila, da je delovna obutev čisto suha in sem jo lahko odstranila iz radiatorja, pojedla večerjo in se začela pripravljati za ven.