Se tudi vi spominjate, kako veseli ste bili počitnic, ker ste šli k sestrični ali bratrancu, ali pa so oni prišli k vam?
Meni so to bile najlepše počitnice. Sama sem imela sestrične v drugi regiji, tako da žal zimskih počitnic nismo nikoli mogle preživeti skupaj, ker smo jih imeli v različnih terminih. Smo pa zato preživele poletne počitnice skupaj, in to zagotovo en mesec. To so bile počitnice, ko si res lahko užival in se imel lepo.
Počele smo marsikaj:
- Šle na bazen.
- Hodile po gozdovih.
- Se igrale doma.
- Gledale filme in risanke.
- Skupaj jedle sladoled.
- Po večerih klepetale dolgo v noč.
Marsikatere dogodivščine se spominjam, še vedno, ko vidim ene skale, se spomnim, kako smo si upale splezati na te skale, ker bi nama lahko spodrsnilo. Takrat tega nismo razmišljale, le vedele smo, da ko naju bodo starši vprašali, kje sva bili, da tega ne smeva povedati.
Sedaj imam sama otroke in želim si, da bi tudi moji otroci imeli takšno otroštvo, zato se sama trudim, da se moj otroci čim več vidijo s sestričnami in bratranci. A žal niso več takšni časi, starši nimajo več časa, da bi skrbeli še za tuje otroke. Raje so sami z otroki, ker imajo tako največ mira. Žal mi je, da je tako. Sama še vedno rada gostim vse otrokove sestrične in bratrance, tako sem edina, ki ima vsako poletje skoraj vsak dan na obisku druge otroke.
Več bi se morali družiti, na to smo čisto pozabili. Navadili smo se samo na kratke obiske, kje so tiste 14-dnevne počitnice z dvema ali tremi družinami?