Budilka zazvoni. Počasi zlezem iz postelje in pogledam skozi okno. Zunaj še tema in brez dežja. Odlično, saj me čaka kar nekaj sto kilometrov vožnje s kombijem. Ekipa našega kluba odhaja na velik turnir v oddaljeno Ancono. Skočim pod tuš, se oblečem, si pripravim zajtrk in pa malico za na pot. Oprema že pripravljena v malem nahrbtniku, priložim če malico in termovko čaja. Pri kombiju me že čakata dva člana naše ekipe. Se pozdravimo, pokadimo cigareto in se odpravimo po ostale. Devet nas gre, dve popolni ekipi in ena rezerva. Ostalih šest nas bo počakalo na zadnjem bencinskem servisu pred državno mejo z Italijo, kjer se bomo ustavili in popili še zadnjo dobro kavo ter pojedli kakšen rogljiček. Še zadnji pregledi opreme, če je kdo slučajno kaj pozabil. Zdaj smo še relativno blizu doma, pa tudi časa je še dovolj, če je kdo kaj slučajno pozabil. Vse pregledano, vsi imamo vse. Kadilci pokadimo še cigareto, potem pa na dolgo pot. Večinoma bo potekala po avtomobilski cesti. Do cilja nimamo predvidenih večjih postankov ali celo ogledov kakšnega mesta. Samo kratki postanki za toaleto in za pretegnit noge. Bile so določene ideje za večje postanke, pa smo se hitro dogovorili, da si nekaj ogledamo, ko se naslednji dan vračamo domov. Na voljo imamo kar nekaj destinacij, od Riminija, Firenc, Verone do Benetk.
Odločitev sem prepustil ostalim. Se bodo že dogovorili kam bomo zavili. Danes je bolj pomemben pikado turnir. Ekipe so določene, rezerva bo na razpolago obema ekipama. Naša pričakovanja niso velika, prvič odhajamo na tako velik turnir v tujino kot ekipa. Posamezno smo nekateri že bili. Ekipno pa je drugače, drugačen ritem igranja. Temu primerno je potrebno prilagodit taktiko in koncentracijo vsakega posameznega igralca. Kar nekaj dela za kapetana. Počasi prihajamo do prizorišča. Vsi smo dobre volje in odločeni, da naredimo vse kar bo v naši moči. Dobro da uživam v vožnji, pa super potnike sem imel, tako da nisem preveč utrujen od dolge vožnje. Tudi ostali ne. Zdaj pa v dvorano in začnemo.