Čisto nazadnje sem sem odločila, da preverim, ali moj studijski mikrofon še vedno dela po selitvi. Sem in tja mi zelo rad nagaja in potem ima trenutke, ko dela in nato spet trenutke, ko ne dela. Vzrok je pa za za zdaj neznan. Nisem ravno tehničen človek, da bi lahko vedela, kjer bi bil problem. Ampak dokler dela, se ne bom v to poglabljala. Me je pa res skrbelo, da bi ga lahko vse to seljenje zopet kaj zmotilo in bi se določil, da ne bo več delal.
Ko je prišel dan za to, da to preverim, sem vse skupaj priklapljala tako počasi kot še nikoli, ker se res nisem upala soočiti z novico, da kaj ne bi delal, ker ne bi rada ta hip investirala v to. Če že bi, bi takrat, ko bi imela precej več denarja in bi si kupila precej boljši mikrofon kakor, pa takega, kot ga imam sedaj. Ta hip bi skoraj zagotovo kupila enakega, ampak to ne bi bil vesel nakup in tega si ne želim. Do boljšega mikrofona me pa vsekakor loči še mnogo več časa, kot pa kakšen mesec, da bi lahko vseeno malce počakala.
Ko sem imela vse priklopljeno, se najprej potapkala po mikrofonu, da vidim, če se lučka, ki se odziva na zvok v mikrofonu, spreminja. Na moj srečo, se je spreminjala, kar je bil dober znak. Morala sem le še preveriti, ali je zvok čisti in ali je potem to pomeni, da je mikrofon prestal test in dela. S težkim srcem sem si nadela slušalke in počasi zašepetala nekaj besed v mikrofon, ki je tudi na srečo oddajal ušesu prijetne zvoke. Vse je delala tako, kot mora in jaz sem bila lahko pomirjena.